Zablode paleo diete

[testko]

Menim, da je že paleo dieta kot taka (ki jo večina zagovarja in prakticira) zabloda, saj je kar nekaj protislovij (ki ste jih na tem portalu/forumu že izpostavili - vseh pohval vredno), sploh pa je takšno poimenovanje diete senzacionalistične narave.

Veliko bolj smotrno in modro bi bilo pač antropološko nutricionistična dognanja o paleolitiku in prilagoditvah naše presnove ter prebave vključiti v druge diete oz. združiti različna koristna dognanja (tako kot to počnemo že sedaj z drugimi znanji). Vedeti moramo, da če bomo jedli "vse, kar so in kot so" v paleolitiku, koristnih učinkov take diete pač ne bo ali pa bodo komaj omembe vredni (predvsem in skoraj izključno na račun izločitve kazeina, redkeje zaradi izločitve glutena, še redkeje pa zaradi izločitve galaktoze/laktoze). Poleg tega je to obdobje, paleolitik, trajalo zelo dolgo, diet pa je bilo pravzaprav izjemno veliko, zato zelo težko govorimo neki univerzalni paleo dieti. In nenazadnje, veliko ljudi dobro prenaša laktozo, gluten, številne lektine ter celo kazein idr. mlečne beljakovine ...

Da je fitična kislina antihranilo (antihranila zmanjšajo absorpcijo določenih hranil) vemo. Vemo pa tudi, da je zelo koristna! Je močan antioksidant, ima dokazano protirakotvorno delovanje ter znižuje raven krvnega sladkorja (ob sočasnem uživanju škrobnih živil) in celo lipide/holesterol. Takemu hranilu bi se odrekli? Zakaj? Ker zmanjša absorpcijo nekaterih drugih hranil? Zakaj se potem ne odrečete ali magneziju ali kalciju, saj vemo, da če oba skupaj uživamo, drugi zmanjša absorpcijo prvega? Preprosto kot pasulj, uživajmo bogato hrano s fitično kislino, a ne ves dan, temveč le v enem ločenem obroku dnevno.

Rižu bi se izogibali, krompirju (fitične kisline - kdor vsaj malo pozna kemijo, to ve, pa tudi ena študija je bila opravljena - niti s kuhanjem ne uničimo/odstranimo) in oreščkom ne. Bel riž je od škrobnih živil najprimernejše in povsem pade skozi sito kriterijev, da bi izkoristili prednosti dognanj o naši presnovi & prebavi. Sam osebno se ne bi pogosto izogibal niti polnozrnatemu rižu, saj vsebuje relativno malo lektinov.

Nekateri gredo celo tako daleč, da bi oreščke namakali ali fermentirali, soje pa ne bi uživali (kljub temu, da so številni prehrambeni proizvodi iz soje fermentirani). Fermentacija pa le deloma uniči/odstrani te spojine. Oreščki lahko vsebujejo poleg lektinov še druge spojine kot je npr. cianid idr.

Kdor ne je žita, ne bi smel uživati niti paradižnika in številnih drugih sadežev, saj ti vsebujejo prav isti lektin kot pšenica! Res je, da se likopen dobi tudi kot bolj ali manj čisto prehransko dopolnilo, a je paradižnik vseeno zdrav, ne le varen, a ob enem ni primeren za "paleo" dieto, oz. dieto, ki temelji na uvodoma omenjenih dognanjih. Upam, da stara in nič manj pomembna dognanja o likopenu in karotenoidih dobro poznate.

Še ena zabloda je, da se lektinov moramo bati, ribe so pa povsem sprejemljive na paleo dieti. Hudiča, zlasti plava riba in raki, vsebujejo precej histamina (proizvaja ga bakterija pri razkroju). Praviloma manj kot je riba sveža, več ga je. Nekateri, ki so občutljivi nanj, imajo kar precej težav (ki jih občutijo) pri ne svežih ribah in rakih. Pri zelo starih pa sem slišal (osebno ne poznam) za ljudi, ki so imeli težave (alergijam podobne).

No, ja. O lektinih danes vemo že veliko, uporabljajo se tudi pri biomedicinskih raziskavah in razvoju zdravil, niso vsi škodljivi, nekateri pa pač so (mo vemo pa tudi, da smo različno tolerantni nanje. Dobro vodilo katerim se izogibati je lahko naša krvna skupina, imunološko testiranje prav tako. Še veliko boljša pa nutrigenomika.

Pri uživanju najrazličnejših spojin je tudi količina gotovo dejavnik (precej škodljiva spojina je v ustrezno majhni količini lahko povsem neškodljiva in obratno).

Upam, da sem vas čim več spodbudil h kritičnemu razmišljanju in uporabi ter povezovanju znanja. Naj bo debata plodna!

[UrosS]

Menim, da je že paleo dieta kot taka (ki jo večina zagovarja in prakticira) zabloda, saj je kar nekaj protislovij (ki ste jih na tem portalu/forumu že izpostavili - vseh pohval vredno), sploh pa je takšno poimenovanje diete senzacionalistične narave.

Me veseli, da te je spodbudilo, prav čakam posameznike, da se oglasijo na to temo. Podpiram to razmišljanje.

Veliko bolj smotrno in modro bi bilo pač antropološko nutricionistična dognanja o paleolitiku in prilagoditvah naše presnove ter prebave vključiti v druge diete oz. združiti različna koristna dognanja (tako kot to počnemo že sedaj z drugimi znanji). Vedeti moramo, da če bomo jedli "vse, kar so in kot so" v paleolitiku, koristnih učinkov take diete pač ne bo ali pa bodo komaj omembe vredni (predvsem in skoraj izključno na račun izločitve kazeina, redkeje zaradi izločitve glutena, še redkeje pa zaradi izločitve galaktoze/laktoze). Poleg tega je to obdobje, paleolitik, trajalo zelo dolgo, diet pa je bilo pravzaprav izjemno veliko, zato zelo težko govorimo neki univerzalni paleo dieti. In nenazadnje, veliko ljudi dobro prenaša laktozo, gluten, številne lektine ter celo kazein idr. mlečne beljakovine ...

Prva stvar je, da ljudje enačijo to kar je bilo nekoč s tem kaj je danes. Bolj globoko koplješ, bolj ti je jasno, da ne moreš vzpostaviti niti približno take raznolikosti, kot je veljala tedaj. Če uživamo 10 različnih vrst zelenjave se nam to zdi blazno resno, Kojić ti bo lepo povedal, da so nekoč uživali vsaj 200 vrst različnih vrst zelenjadja, spravi ti teh 200 na krožnik danes, če si car.

Kot drugo paleo dieta je zgrešeno. Če že bi se ljudje morali lotiti celotnega koncepta, da bi dojeli njegove dobrobiti. Ne gre se za izločanje žit, mlečnih stvari ali česar drugega, gre se za ponovno vzpostavljanje odnosov do narave. Od kod prihaja tvoja hrana, kako je bila vzgojena, kako je bila pripravljena in koliko dela je bilo vloženo v to. Ljudje smo danes navajeni, da stopimo do hladilnika in imamo piščančje prsi lepo spakirane na plastičnem podstavku. Isto zelenjava. Isto vse ostalo. To je moja rdeča nit zapisov na mojem blogu tekom paleovembra, letos redko pišem o hrani sami.

Da je fitična kislina antihranilo (antihranila zmanjšajo absorpcijo določenih hranil) vemo. Vemo pa tudi, da je zelo koristna! Je močan antioksidant, ima dokazano protirakotvorno delovanje ter znižuje raven krvnega sladkorja (ob sočasnem uživanju škrobnih živil) in celo lipide/holesterol. Takemu hranilu bi se odrekli? Zakaj? Ker zmanjša absorpcijo nekaterih drugih hranil? Zakaj se potem ne odrečete ali magneziju ali kalciju, saj vemo, da če oba skupaj uživamo, drugi zmanjša absorpcijo prvega? Preprosto kot pasulj, uživajmo bogato hrano s fitično kislino, a ne ves dan, temveč le v enem ločenem obroku dnevno.

Druga največja zabloda človeka. Kaj ti pomaga fitična kislina? Nič. Kaj ti pomaga D vitamin? Nič. Izolacija snovi se sliši blazno seksapilna a ti ne pomaga nič drugega kot pri razumevanju spojine same. Hranila in ostale kemične spojine delujejo sinergično, če ni enega drugi ne bo pravilno deloval. V telesu je potrebno vzpostaviti ravnovesje in to je glavni namen "prave" paleo diete. Vzpostavitev ravnovesja hormonov in vsega ostalega, kar se dogaja znotraj tebe. Telo je blazno kompleksen sestav, o katerem se moramo še veliko naučiti.

Rižu bi se izogibali, krompirju (fitične kisline - kdor vsaj malo pozna kemijo, to ve, pa tudi ena študija je bila opravljena - niti s kuhanjem ne uničimo/odstranimo) in oreščkom ne. Bel riž je od škrobnih živil najprimernejše in povsem pade skozi sito kriterijev, da bi izkoristili prednosti dognanj o naši presnovi & prebavi. Sam osebno se ne bi pogosto izogibal niti polnozrnatemu rižu, saj vsebuje relativno malo lektinov.

Če ti riž paše ga jej. Če ti krompir paše ga jej. Če škodi tvoji mikroflori ga ne jej. To je trenutno najbolj aktualno področje, ki bo za moje pojme poželo največ zanimanja človeška mikroflora. Bakterij v našem telesu je bistveno več od celic, ki nas držijo skupaj. Vsak pa ima izbiro, da deluje proti njim ali se jih nauči poslušat.

Nekateri gredo celo tako daleč, da bi oreščke namakali ali fermentirali, soje pa ne bi uživali (kljub temu, da so številni prehrambeni proizvodi iz soje fermentirani). Fermentacija pa le deloma uniči/odstrani te spojine. Oreščki lahko vsebujejo poleg lektinov še druge spojine kot je npr. cianid idr.

Zakaj so se ljudje lotili namakanja/fermentiranja izdelkov? Da so jih naredili užitne. Zakaj bi jih hoteli narediti užitne? Ker ni bilo na voljo druge hrane in so se morali v dani situaciji znajti. To še ne pomeni, da je 100% užitno in primerno za našo mikrofloro ali imunski sistem.

Kdor ne je žita, ne bi smel uživati niti paradižnika in številnih drugih sadežev, saj ti vsebujejo prav isti lektin kot pšenica! Res je, da se likopen dobi tudi kot bolj ali manj čisto prehransko dopolnilo, a je paradižnik vseeno zdrav, ne le varen, a ob enem ni primeren za "paleo" dieto, oz. dieto, ki temelji na uvodoma omenjenih dognanjih. Upam, da stara in nič manj pomembna dognanja o likopenu in karotenoidih dobro poznate.

Likopen se najbolje absorbira, če paradižnik predhodno toplotno obdelamo. Mogoče pa nam paradižnik s tem kaj hoče povedat :)

Še ena zabloda je, da se lektinov moramo bati, ribe so pa povsem sprejemljive na paleo dieti. Hudiča, zlasti plava riba in raki, vsebujejo precej histamina (proizvaja ga bakterija pri razkroju). Praviloma manj kot je riba sveža, več ga je. Nekateri, ki so občutljivi nanj, imajo kar precej težav (ki jih občutijo) pri ne svežih ribah in rakih. Pri zelo starih pa sem slišal (osebno ne poznam) za ljudi, ki so imeli težave (alergijam podobne).

No, ja. O lektinih danes vemo že veliko, uporabljajo se tudi pri biomedicinskih raziskavah in razvoju zdravil, niso vsi škodljivi, nekateri pa pač so (mo vemo pa tudi, da smo različno tolerantni nanje. Dobro vodilo katerim se izogibati je lahko naša krvna skupina, imunološko testiranje prav tako. Še veliko boljša pa nutrigenomika.[/quote]
Spet izoliraš stvari. Eno so lektini v ribah, drugo so izolirani lektini v zdravilih. Ribe poleg lektinov vsebujejo še bistveno več drugih spojin.

Pri uživanju najrazličnejših spojin je tudi količina gotovo dejavnik (precej škodljiva spojina je v ustrezno majhni količini lahko povsem neškodljiva in obratno).

Tako je. Hladilnik naj bo zato čim bolj prazen. Obdobja postenja naj tudi ne bodo bav bav. Ljduje se danes s hrano preseravamo. Paradižnik sredi decembra? Trgovec nam ponudi tisto, kar želimo kupiti. Če tega ne bomo kupovali, bo tiho umaknjeno iz trgovine.

Upam, da sem vas čim več spodbudil h kritičnemu razmišljanju in uporabi ter povezovanju znanja. Naj bo debata plodna!

Si le preveč po kremenčkovo razmišljaš in preveč izoliraš/posplošuješ stvari. Življenje je kompleksna stvar. Tudi hrana. Niso to beljakovine, niso to maščobe, niti ogljikovi hidrati. In nima korenček veliko karotenoidov in limona veliko C vitamina.

[FRAN]

Če ti riž paše ga jej. Če ti krompir paše ga jej. Če škodi tvoji mikroflori ga ne jej. To je trenutno najbolj aktualno področje, ki bo za moje pojme poželo največ zanimanja človeška mikroflora. Bakterij v našem telesu je bistveno več od celic, ki nas držijo skupaj. Vsak pa ima izbiro, da deluje proti njim ali se jih nauči poslušat.

Uroš, ta tvoj zapis mi je izjemno všeč!


Z primerno oz. neprimerno hrano vplivamo na moč zdrave črevesne mikroflore, ki nam drži pokonci imunski sistem. Tega bi se morali vsi zavedati, ne pa kar drveti v lekarno po zdravila za vsako malenkost...

[mcalex]

Pade encimatska aktivnost zato se del neprebavljenega škroba transportita v debelo črevo kjer draži črevesno sluznico.

[mcalex]

Ne ravno pozitivno. Najboljše za črevesno floro je najt optimalno kombinacijo hranil ( meni recimo laktoza ne dela problemov gluten pa ogromne
) in vključit vsekakor kvalitetne probiotike pa glutamin, jaz osebno bi še kurkumo
Če si urediš črevesno floro do te ravni, da te nobena hrana v normalnih količinah ne napihuje in nimaš vetrov ipd. prebavnih motenj si že dosti naredil.
Jaz odkar sem minimiziral gluten se počutim 100x bolje.

[Grom]

jaz od kar ne jem oh razen zelenjave in občasno kako malenkost sploh... nic vec problema s prebavo in obcutek da mas nekaj v prebavnem traktu.. top

[FRAN]

Vlaknine v črevesju so hrana za bakterije.

Zanimivo je npr., da je v fitnes krogih razširjeno mnenje, da ima človek po uživanju jajc vetrove. Odkar sem na ketonski nimam več vetrov.

[Grom]

enako. kljub temu da kdaj pojem 20 + jajc

[Rogerson]

Menim, da je že paleo dieta kot taka (ki jo večina zagovarja in prakticira) zabloda, saj je kar nekaj protislovij (ki ste jih na tem portalu/forumu že izpostavili - vseh pohval vredno), sploh pa je takšno poimenovanje diete senzacionalistične narave.

Se strinjam, sama beseda "paleo" je malenkost neprimerna, v najboljšem primeru malo zavajajoča, če ne naravnost napačna. Nevem. Sam sem vseeno sprejel besedo "Paleo" - za poimenovanje "Sapiensove prehrane" oz. naravne človeške prehrane, oz. hrane, ki bi jo izbrala divja človeška žival. To pa seveda ni Paleo, kot ga razumejo mainstream mediji, še manj pa je to Cordainov Paleo. Paleo Diete, še posebno Cordainova in podobne dogmatične različice v resnici res niso kaj dosti drugačne od ostalih "priljubljenih prehranskih for" - veganstva, krvnih skupin, ločevalne in podobnih nesmislov.
Kaj ta Paleo kot ga razumem jaz točno pomeni, pa pravzaprav ne moremo biti prepričani. Lahko se samo po najboljših močeh potrudimo in na podlagi informacij, ki jih ta trenutek imamo, izluščimo način, ki našemu telesu odgovarja. Univerzalni predpis, ki bi odgovarjal vsakemu seveda ne obstaja.

Da je fitična kislina antihranilo (antihranila zmanjšajo absorpcijo določenih hranil) vemo. Vemo pa tudi, da je zelo koristna!

Ja. V "resnih Paleo" krogih smo že zdavnaj prerasli fitično kislino. Debata o tem je tako zelo 2010(oz. tam nekje), Retro Paleo. Priznamo, da smo se motili in gremo veselo naprej.

Rižu bi se izogibali, krompirju (fitične kisline - kdor vsaj malo pozna kemijo, to ve, pa tudi ena študija je bila opravljena - niti s kuhanjem ne uničimo/odstranimo) in oreščkom ne. Bel riž je od škrobnih živil najprimernejše in povsem pade skozi sito kriterijev, da bi izkoristili prednosti dognanj o naši presnovi & prebavi. Sam osebno se ne bi pogosto izogibal niti polnozrnatemu rižu, saj vsebuje relativno malo lektinov.

Nevem. Jaz v rižu ne vidim nič posebnega oz. ne vidim razloga, zakaj bi ga osebno uvrstil na jedilnik. Sploh glede debate o njegovi onesnaženosti, o arzenu in podobnem. Tudi če to ni pretiran razlog za skrb, lahko izberem nekja precej priročnejših in po mojem mnjenju boljših virov OH. Če ima nekdo rad riž ali če rabi koncentriran vir OH, lahko razmisli, pretehta pluse in minuse, ter ga vključi v prehrano, če se tako odloči. Res ne vidim, kje je problem.

Nekateri gredo celo tako daleč, da bi oreščke namakali ali fermentirali, soje pa ne bi uživali (kljub temu, da so številni prehrambeni proizvodi iz soje fermentirani). Fermentacija pa le deloma uniči/odstrani te spojine. Oreščki lahko vsebujejo poleg lektinov še druge spojine kot je npr. cianid idr.

Soja? Resno? Soja ima še nekaj precej večjih problemov kot so njeni lektini. Včasih se sprašujem, če je sploh razlika med kosom tofuja ali šusom estradiola. Večina sojini proizvodov tudi NI fermentirana. Soje tudi noben nikdar pred eksplozijo veganstva ni jedel v večjih količinah. Fermentirana soja se je uporabljala samo kot začimba. No, nekje sem prebral, da so jo veliko jedli menihi. Zakaj? Ker je najbrž priročno, če te trdi tič ne ovira med meditacijo - Da je to koristno tukaj in zdaj pa močno dvomim. Nekaj pa bi lahko povedali tudi o modernih postopkih pridelave soje in industrijskem kmetijstvu - nič kaj pozitivnega.

Kdor ne je žita, ne bi smel uživati niti paradižnika in številnih drugih sadežev, saj ti vsebujejo prav isti lektin kot pšenica!.

Kaj? Prvič slišim. Prosim povej.
LEL je samo na hitro podoben WGA, ampak v svojih učinkih precej različen.

Še ena zabloda je, da se lektinov moramo bati, ribe so pa povsem sprejemljive na paleo dieti. Hudiča, zlasti plava riba in raki, vsebujejo precej histamina (proizvaja ga bakterija pri razkroju).

Kje je povezava med lektini in histaminom?

Dobro vodilo katerim se izogibati je lahko naša krvna skupina...

Resno? Kaj pa horoskop?


No, na koncu se z večino napisanega, oz. z osrednjo idejo tvojega posta, strinjam.

[Barbapapa]

Nevem. Jaz v rižu ne vidim nič posebnega oz. ne vidim razloga, zakaj bi ga osebno uvrstil na jedilnik. Sploh glede debate o njegovi onesnaženosti, o arzenu in podobnem. Tudi če to ni pretiran razlog za skrb, lahko izberem nekja precej priročnejših in po mojem mnjenju boljših virov OH. Če ima nekdo rad riž ali če rabi koncentriran vir OH, lahko razmisli, pretehta pluse in minuse, ter ga vključi v prehrano, če se tako odloči. Res ne vidim, kje je problem.

Kateri OH pa bi po tvojem mnenju bili primernejši?

[Rogerson]

Gomolji, korenovke, lukovke pa buče. Organi rastlin. :D Tudi precej enostavno jih je najti od slovenskih kmetov, celo v supermarketih. Ampak to seveda niso toliko koncentrirani viri kot riž. Čeprav lahko najdeš tudi bolj koncentirane vire - recimo kostanj jeseni, pa najbrž še kaj. Ne rabiš pozabit niti sadja, ki sploh ni hudičev zarod, ampak je lahko dober vir OH.