Zablode paleo diete
Veliko bolj smotrno in modro bi bilo pač antropološko nutricionistična dognanja o paleolitiku in prilagoditvah naše presnove ter prebave vključiti v druge diete oz. združiti različna koristna dognanja (tako kot to počnemo že sedaj z drugimi znanji). Vedeti moramo, da če bomo jedli "vse, kar so in kot so" v paleolitiku, koristnih učinkov take diete pač ne bo ali pa bodo komaj omembe vredni (predvsem in skoraj izključno na račun izločitve kazeina, redkeje zaradi izločitve glutena, še redkeje pa zaradi izločitve galaktoze/laktoze). Poleg tega je to obdobje, paleolitik, trajalo zelo dolgo, diet pa je bilo pravzaprav izjemno veliko, zato zelo težko govorimo neki univerzalni paleo dieti. In nenazadnje, veliko ljudi dobro prenaša laktozo, gluten, številne lektine ter celo kazein idr. mlečne beljakovine ...
Da je fitična kislina antihranilo (antihranila zmanjšajo absorpcijo določenih hranil) vemo. Vemo pa tudi, da je zelo koristna! Je močan antioksidant, ima dokazano protirakotvorno delovanje ter znižuje raven krvnega sladkorja (ob sočasnem uživanju škrobnih živil) in celo lipide/holesterol. Takemu hranilu bi se odrekli? Zakaj? Ker zmanjša absorpcijo nekaterih drugih hranil? Zakaj se potem ne odrečete ali magneziju ali kalciju, saj vemo, da če oba skupaj uživamo, drugi zmanjša absorpcijo prvega? Preprosto kot pasulj, uživajmo bogato hrano s fitično kislino, a ne ves dan, temveč le v enem ločenem obroku dnevno.
Rižu bi se izogibali, krompirju (fitične kisline - kdor vsaj malo pozna kemijo, to ve, pa tudi ena študija je bila opravljena - niti s kuhanjem ne uničimo/odstranimo) in oreščkom ne. Bel riž je od škrobnih živil najprimernejše in povsem pade skozi sito kriterijev, da bi izkoristili prednosti dognanj o naši presnovi & prebavi. Sam osebno se ne bi pogosto izogibal niti polnozrnatemu rižu, saj vsebuje relativno malo lektinov.
Nekateri gredo celo tako daleč, da bi oreščke namakali ali fermentirali, soje pa ne bi uživali (kljub temu, da so številni prehrambeni proizvodi iz soje fermentirani). Fermentacija pa le deloma uniči/odstrani te spojine. Oreščki lahko vsebujejo poleg lektinov še druge spojine kot je npr. cianid idr.
Kdor ne je žita, ne bi smel uživati niti paradižnika in številnih drugih sadežev, saj ti vsebujejo prav isti lektin kot pšenica! Res je, da se likopen dobi tudi kot bolj ali manj čisto prehransko dopolnilo, a je paradižnik vseeno zdrav, ne le varen, a ob enem ni primeren za "paleo" dieto, oz. dieto, ki temelji na uvodoma omenjenih dognanjih. Upam, da stara in nič manj pomembna dognanja o likopenu in karotenoidih dobro poznate.
Še ena zabloda je, da se lektinov moramo bati, ribe so pa povsem sprejemljive na paleo dieti. Hudiča, zlasti plava riba in raki, vsebujejo precej histamina (proizvaja ga bakterija pri razkroju). Praviloma manj kot je riba sveža, več ga je. Nekateri, ki so občutljivi nanj, imajo kar precej težav (ki jih občutijo) pri ne svežih ribah in rakih. Pri zelo starih pa sem slišal (osebno ne poznam) za ljudi, ki so imeli težave (alergijam podobne).
No, ja. O lektinih danes vemo že veliko, uporabljajo se tudi pri biomedicinskih raziskavah in razvoju zdravil, niso vsi škodljivi, nekateri pa pač so (mo vemo pa tudi, da smo različno tolerantni nanje. Dobro vodilo katerim se izogibati je lahko naša krvna skupina, imunološko testiranje prav tako. Še veliko boljša pa nutrigenomika.
Pri uživanju najrazličnejših spojin je tudi količina gotovo dejavnik (precej škodljiva spojina je v ustrezno majhni količini lahko povsem neškodljiva in obratno).
Upam, da sem vas čim več spodbudil h kritičnemu razmišljanju in uporabi ter povezovanju znanja. Naj bo debata plodna!